Občina Brežice je občina z odličnimi razvojnimi možnostmi. Zaradi izjemne geostrateške lege, izjemno pomembne cestne in železniške infrastrukture, obmejnega območja, velikih turističnih kapacitet,
tradicije na področju zdravstva in šolstva, možnosti kmetijskega razvoja, razvitega podjetništva in drobnega gospodarstva, predstavlja občina Brežice občino izjemnih potencialov. Za občino je značilna izrazito pestra krajinska slika s prepletom krajinskih elementov kraških krajin notranje Slovenije (južni del občine – Gorjanci nad Krško-Brežiškim poljem) ter krajin subpanonske regije (osrednji in severni del občine – Krško-Brežiško polje in Posavsko-Obsotelsko gričevje). Značilni vzorci, ki izoblikujejo prepoznavno krajinsko sliko osrednjega dela občine, so ostanki gozda na ravnini, reki Sava in Krka z meandri in nečlenjena kmetijska krajina. Izjemno krajinsko vrednost v občini imajo območja Jovsi, Stankovo in Gadova peč ter Podsreda.

brezice1
brezice2

Sredi leta 2009 je imela občina približno 24.400 prebivalcev (približno 12.000 moških in 12.400 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 13. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 91 prebivalcev. Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -2,8. Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,6. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 1,8.
Povprečna starost občanov je bila 43 let in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,4 leta).
Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 139 oseb starih 65 let ali več. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

Mesto prihodnosti

Kulturno področje

Na kulturnem področju v občini Brežice delujeta 2 javna zavoda – Knjižnica Brežice in Posavski muzej Brežice, izpostava sklada za kulturne dejavnosti RS ter 26 kulturnih društev z več kot 60 sekcijami kot npr.: zbori, ljudski pevci, godbe na pihala, literati, likovniki, sodobni, akrobatski in starinski plesi, folklore, tamburaši, rogisti, tamburaši… Pomemben prispevek h kulturnemu utripu občine prispeva tudi Glasbena šola Brežice (GŠ), Zavod za podjetništvo in turizem Brežice (ZPTM) in 8 osnovnih šol (OŠ).

Šolstvo v Brežicah

V občini je leta 2011 delovalo 12 vrtcev, obiskovalo pa jih je 772 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari 1–5 let, jih je bilo 72 % vključenih v vrtec. V osnovnih šolah se je v šolskem letu 2009/2010 izobraževalo približno 1.800 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 930 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 50 študentov in 9 diplomantov.

Zdravstveno varstvo

Na področju zdravstva je mreža oskrbljenosti z zdravstvenimi storitvami zadovoljivo pokrita. V občini Brežice deluje Splošna bolnišnica in porodnišnica Brežice, Zdravstveni dom Brežice in Lekarna Brežice. V javni mreži na primarni ravni opravlja dejavnost tudi 6 zdravnikov koncesionarjev splošne medicine, 4 zobozdravniki in 5 patronažnih sester. Na področju lekarniške dejavnosti koncesij ni podeljenih. Splošna bolnišnica in porodnišnica pokriva celotno območje Posavja. Zdravstvena dejavnost je v občini Brežice tudi zelo razpršena, saj se izvaja v Brežicah, v dveh ambulantah v Pišecah in dveh ambulantah na Bizeljskem, zobozdravstvena dejavnost pa se izvaja tudi na osnovnih šolah Artiče, Brežice, Dobova in Velika Dolina.

Športni dosežki

Športna dejavnost v Občini Brežice je dobro razvita predvsem v mestu Brežice (športni park z raznolikimi površinami in objekti). Športna infrastruktura v drugih naseljih je pogosto ob šolah in ob vaških jedrih, ter se v popoldanskem času uporablja za rekreacijo vseh občanov in športnih društev v občini. Otroška igrišča so urejena v mestu Brežice, posamična tudi v naseljih. Celotno območje občine je zelo zanimivo za rekreacijo. V zadnjem obdobju se je v občini razvilo več najrazličnejših kolesarskih in sprehajalnih poti povezanih z naravno in kulturno dediščino (Brežiška kolesarska pot, Sadjarska artiška kolesarska pot, Brežiška planinska pot, spominska pot ‘Po poteh kozjanskih borcev’…), kot tudi različnih dogodkov povezanih s športom in rekreacijo (S kolesom na pot po občini Brežice, Brežiški tek s Primožem Kozmusom …). Z vidika intenzivnejše rekreacije v odprtem prostoru je pomembno izkoriščanje termalne vode (s poudarkom na Termah Čatež). Glavne športne panoge, ki jih v občini Brežice izvajajo društva in zavodi so:rokomet, nogomet, atletika, ju-jitsu, karate, strelstvo, tenis, kaja-kkanu, gimnastika, orientacija, thai boks in številne rekreativne dejavnosti.

Cvetoče gospodarstvo

V občini imamo 444 gospodarskih družb, ki zaposlujejo 2.223 oseb in 870 samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo 719 oseb. Med osebami v starosti 15–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 59 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je manj od slovenskega povprečja (61 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,4 % registriranih brezposelnih oseb. Med brezposelnimi je bilo več žensk kot moških. Na gospodarskem področju so močno zastopane terciarne dejavnosti (trgovina, popravila motornih vozil, izdelkov široke porabe ter drugih storitvenih dejavnosti), kakor tudi industrija in gradbeništvo. Občina letno subvencionira naložbe v tehnološko opremljenost podjetij s sofinanciranjem investicij ter odpiranje novih delovnih mest. Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini je bila leta 2011 36.798.000 EUR. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v občini v bruto znesku za približno 10 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 7 %. Najpomembnejša gonila sila gospodarskega razvoja občine ja zagotovo turistična in trgovska dejavnost ter drobna obrt, ki ju občina spodbuja s subvencioniranjem investicij, odpiranjem delovnih mest in udeležbo na sejmih za predstavitev inovativnih produktov in storitev. Na področju turizma je v občini prisotna gostinska ponudba, ki obsega skupno 55 gostinskih obratov, od gostilne, gostišča, picerije, pivnice, slaščičarne, okrepčevalnice, bari in diskoteke in 4 turistične kmetije ter 10 vinotočev oziroma repnic. Skoncentriranost gostinske ponudbe je v večjih krajih občine, kot so Brežice, Bizeljsko, Čatež ob Savi in Dobova. V občini letno beležimo 618.000 nočitev, imamo 1.373 sob in 4.305 ležišč. Pregled stanja s področja stanovanjske politike kaže, da je v občini 24.238 prebivalcev in 10.563 stanovanj. V letu 2009 je bilo v občini 436 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 53 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe. Povprečna velikost stanovanja je bila 81 m2. Vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (51 avtomobilov na 100 prebivalcev), ta je bil v povprečju star 9 let. V letu 2009 je bilo v občini zbranih 358 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar znaša 46 kg manj kot v celotni Sloveniji.

brezice3